Na podlagi primerjalnega indeksa sledenja (CTI), trdne izolacijske materiale, ki se uporabljajo v električni opremi s povečano varnostjo, lahko razvrstimo v tri stopnje: jaz, II, in IIa, kot je prikazano v tabeli 1.9. Glede na GB/T 4207-2012 “Metode za določanje indeksov električnega sledenja trdnih izolacijskih materialov,” na voljo je razvrstitev običajno uporabljenih izolacijskih materialov, kot je podrobno opisano v tabeli 1.10.
Raven materiala | V primerjavi z indeksom sledljivosti (CTI) |
---|---|
jaz | 600≤CTI |
II | 400≤CTI<600 |
IIIa | 175≤ <400 |
Poleg te klasifikacije materialov, izolacijski materiali morajo izpolnjevati tudi delovne temperaturne zahteve. Če električna oprema s povečano varnostjo deluje v dovoljenih neobičajnih pogojih v nazivnem stanju delovanja, njegovo maksimalno delovanje temperatura ne sme negativno vplivati na njegove mehanske in električne lastnosti. Zato, stabilna temperatura izolacijskega materiala mora biti vsaj 20 °C višja od najvišje delovne temperature opreme, in ni nižja od 80°C.
Raven materiala | Izolacijski material |
---|---|
jaz | Glazirana keramika, sljuda, steklo |
II | Plastika, odporna na melamin, azbest, silikonska organska plastika, odporna na oblok, material nenasičene skupine poliestra |
IIIA | Politetrafluoretilenska plastika, melaminska plastika iz steklenih vlaken, plošča iz epoksidne steklene tkanine s površino, obdelano z obločno odporno barvo |
Oblikovalci lahko izberejo ustrezne izolacijske materiale na podlagi delovne napetosti električne opreme in drugih povezanih zahtev. Če prej omenjeni materiali ne ustrezajo konstrukcijskim potrebam, druge materiale je mogoče testirati in oceniti po standardni preskusni metodi (GB/T 4207-2012).
Pomembno je omeniti, da “trdni izolacijski materiali” se nanašajo na materiale, ki so med delovanjem trdni. Nekateri materiali, ki so v času dovajanja tekoči in se ob nanosu strdijo, veljajo tudi za trdne izolacijske materiale, kot so izolacijski laki.